Vedenjske spretnosti

Ocena vedenjskih spretnosti

V sklopu programa »Zmajčkove sposobnosti« vedenjske spretnosti vadimo in ocenjujemo na petih področjih. : pozornost, osredotočenost, sodelovanje, vadba specifičnih navad in moteča (agresivna) vedenja. Prva tri področja ocenjujejo splošne vedenjske spretnosti, ki so pomembne za učinkovit potek vadbene enote, hkrati pa predstavljajo tiste sposobnosti, ki posamezniku pomagajo, da se osredotoči na zadane cilje in te cilje tudi uresničuje. Zadnji dve spretnosti sta usmerjeni na vzgojo specifičnih vedenj. Pri motečih vedenjih poskušamo s spremljanjem in usmerjanjem preoblikovati vedenja, ki so lahko za sovrstnike moteča, nespoštljiva ali nevarna. Pri oblikovanju specifičnih navad, pa se usmerjamo na oblikovanje konkretnih vedenj, kot so na primer pospravljanje garderobe, urejen prihod na vadbeno enoto in druge. Vadba teh sposobnosti seveda ni omejena na vadbeno enoto, ampak jih lahko spremljamo in vadimo tudi doma. Vadimo jih lahko starši in otroci. Vedenjske sposobnosti vadimo v okviru igre.

Izvedba testiranj in ocenjevanj vedenjskih spretnosti

Testiranja pozornosti, pripravljenosti in sodelovanja izvajamo v prvih dveh mesecih šolskega leta in na koncu šolskega leta. Na osnovi opazovanja otrok na 5 do 10 vadbenih enotah podamo skupno oceno, ki se jo pošlje v otrokov spletni profil. V primeru, da otrok na določenih področjih vidno odstopa od normativnih vrednosti, poskušamo otroka s pomočjo staršev spodbuditi, da svojo oceno na tistih področjih izboljša. V tem primeru se ocenjevanje za izbranega otroka izvaja tudi med letom.

Pri tem je potrebno poudariti, da cilj ocenjevanja vedenjskih spretnosti ni doseganje samoregulacije otrok v skladu z zunanjimi normativi, ampak spodbujanje otrok, da razvijajo svoje potenciale, se naučijo zavedati svojih vedenj in njihovih posledic in so se sčasoma sposobni svobodno in odgovorno odločati. Pri izbirnih interesnih vsebinah se včasih zgodi, da so otroci v določene vsebine vključeni proti svoji volji. Otroci tega pogosto ne sporočijo neposredno, ampak tako, da ne sodelujejo v učnem procesu. Eden izmed namenov spremljanja vedenjskih sposobnosti je tudi ta, da se ustrezno oceni in poišče razloge, zaradi katerih otrok ne sodeluje ali ne želi sodelovati v izbranem učnem procesu. Oceno vedenj lahko opravimo doma ali pa v sklopu vadbenih skupin.

1. Pozornost

Vadba pozornosti je sposobnost enominutnega ohranjanja pokončne sedeče, oziroma klečeče drže. Položaj v osnovi izvira iz zen budizma in ga uporabljajo tudi nekatere druge telesne tehnike. Ena minuta je dovolj dolga, da se v njej pojavi mnogo motečih dražljajev, bolečina, srbenje, glasovi, smeh iz okolice. Otrok se mora naučiti, da se na te dražljaje ne odzove in ostane osredotočen. Eno minutno sedenje je otrok izvedel uspešno, če se med znakom za začetek in konec ni premaknil. Čas vadbe se lahko s starostjo otrok spreminja. Ena minuta za najmlajše in največ 5 minut za starejše. Eden glavni učinkov vadbe pozornosti je, da se naučimo vzpostavljati nevtralno pozicijo. Preprosto povedano resetiramo naše možgane, pri čemer zgolj ohranjamo položaj in opazujemo dogajanje v okolici in znotraj nas.

Na osnovi 5 do 10 ocen se izračuna odstotek uspešnosti in se ga pošlje v otrokov spletni profil. V spletnem profilu se ocena sama generira po naslednjem ključu:

stopnja 5 (Veliki Zmaj), otrok je vadbo v 90 % izvedel brez premikanja
stopnja 4 (Zmaj), otrok je vadbo več kot 75 % izvedel pravilno
stopnja 3 (Mali zmaj) otrok je vadbo več kot 60 % izvedel pravilno
stopnja 2 (Zmajček) otrok je vadbo več kot 40 % izvedel pravilno
stopnja 1 (Neocenjen) otrok je vadbo manj kot 40 % izvedel pravilno

Ocena sposobnosti ohranjanja enominutne pozornosti je pokazatelj otrokovega samozavedanja, samoopazovanja in zavedanja okolice in hkrati sposobnosti prepoznavanja določenih avtomatičnih odzivov in vplivanja na te procese (otrok, ki lahko uspešno izvede to vajo, je težko označen za hiperaktivnega).

2. Osredotočenost

Pri vadbi osredotočenosti se otrok uči nadzorovati svoja vedenja in izkoriščati ter razvijati svoje potenciale. Vadba in ocenjevanje osredotočenosti je nadaljevanje vadbe pozornosti in pomeni sposobnost osredotočenosti na naloge, ki se jih izvaja. Pri ocenjevanju osredotočenosti ocenjujemo sposobnost otrok, da se pravočasno pripravijo na učni proces, so med opravljanjem procesa odzivni in se pri izvajanju nalog trudijo, da jih v skladu s svojimi sposobnostmi izvedejo čim bolje. Pri tem ne ocenjujemo kvalitete izvedbe, ampak samo osredotočenost otrok na delo. Otrok se med tem ocenjevanjem ne ozira naokoli in ne pogovarja s sovrstniki, če to ni del naloge. Vso svojo energijo poskuša usmeriti v zadane naloge.

Pri otrocih starih 6 in 7 let se ocenjevanje omeji na 5. minut. Pri 8 in 9 let starih otrocih na 10. minut. Pri 10 in 11 na 15. minut in pri 12 in 13 let starih na 20. minut. Osredotočenost se tako kot prozornost ocenjuje v okviru vadbene enote in samo znotraj zanjo predpisanega časa. Možna neodzivnost otroka izven tega časa se pri oceni ne upošteva. Pri oceni se upošteva pogostost oziroma število opomb v stilu »Jan, pozor«, »Jan, dajmo, dajmo, hitro v vrsto«, »Jan, pripravi se«, ki jih je moral učitelj izreči v času ocenjevanja zato, da je usmeril otrokovo pozornost. Pri poslušnih otrocih se upošteva tudi njihovo vloženo energijo. Spremljanje osredotočenosti ni omejeno samo na gibalne aktivnosti, spremljamo jo lahko tudi pri osredotočenem, učinkovitem (v skladu z lastnimi sposobnostmi) reševanju nalog v učnem procesu na različnih področjih.

stopnja 5 (Veliki Zmaj), otrok ne potrebuje nobenih dodatnih spodbud in je med vadbo zelo aktiven
stopnja 4 (Zmaj), otrok potrebuje kakšno spodbudo ali pa ni tako aktiven kot bi lahko bil
stopnja 3 (Mali zmaj) otrok potrebuje več spodbude in je le delno aktiven
stopnja 2 (Zmajček) otroka pogosto spodbujamo in opozarjamo in redko aktivno sodeluje
stopnja 1 (neocenjen) otrok ne sodeluje pri vadbi

Ocena osredotočenosti je pokazatelj otrokove sposobnosti, da ohranja osredotočenost in usmerja svojo energijo v zadane naloge. Pomembno je, da tudi osredotočenost razumemo kot neko vrsto sposobnosti, ki jo lahko razvijamo. Osredotočenost lahko vadimo tudi doma. Recimo določimo čas, v katerem, si je potrebno umiti zobe, pospraviti svoja oblačila in se pripraviti na spanje. Najprej enkrat merimo čas, število opozoril, ki so potrebna, da otroci prenehajo gledati risanko, da gredo v kopalnico, se slečejo itd., ne da bi jih predhodno na to opozorili. Vse to si zabeležimo in potem otroku lahko na zabaven način predstavimo njegove rezultate in se z njim pogovorimo, ali misli, da to lahko naredi z manj opozorili in hitreje. Vadbo se lahko spremlja preko zmajčkove spletne aplikacije. Osredotočenost začnemo ocenjevati šele takrat, ko so otroci že razvili določene vedenjske spretnosti, nekatere izmed njih lahko vadimo kot vadbo specifičnih navad in vedenj, ki je predstavljena pod 5. točko ocenjevanja in vadbe vedenjskih spretnosti.

3. Sodelovanje in spoštovanje pravil igre

Sodelovanje je splošni pokazatelj otrokove vključenosti v učni program in pripravljenosti, da sodeluje s svojimi sovrstniki pri različnih aktivnostih. Oceno se poda na osnovi opazovanja otroka skozi celo vadbeno enoto. V oceno je vključena otrokova odzivnost, poslušanje učitelja, njegova pripravljenost na delo, sodelovanje v različnih aktivnostih, njegov odnos z drugimi otroki v skupini. Tako kot pozornost in osredotočenost se tudi sodelovanje ocenjuje na petih do desetih vadbenih enotah na začetku in koncu leta. Tako kot pri ocenjevanju osredotočenosti se ocenjevanje začne po že uspešno opravljeni vadbi specifičnih navad in vedenj. Oziroma se pri otrocih, ki imajo s tem težave, skupaj s starši dogovori za dodatno spodbudo in spremljanje. Ocenjevanje sodelovanja se razlikuje od ocene pripravljenosti. Gre za splošno oceno sodelovanja in želje po učenju in vadbi. Tudi razigrani ali nemirni otroci lahko dobijo visoko oceno pri sodelovanju.

Na osnovi 5. do 10. ocen se izračuna povprečna ocena in se jo pošlje v otrokov spletni profil:

Stopnja 5 (Veliki Zmaj), otrok se med vadbeno enoto trudi, dela po svojih najboljših močeh, je med vadbo aktiven, tudi sam predlaga kakšne aktivnosti, če imajo otroci to možnost in sodeluje tudi, če je izbran kakšen drug predlog.
Stopnja 4 (Zmaj), otrok sodeluje, upošteva navodila, vendar bi bil lahko bolj aktiven, čeprav sledi procesu, bi bil lahko bolj prizadeven.
Stopnja 3 (Mali zmaj), otrok prizadevno sodeluje samo pri tistih aktivnostih, ki so mu zanimive pri ostalih pa včasih noče sodelovati ali pa ne sodeluje po svojih najboljših močeh.
Stopnja 2 (Zmajček), otrok sodeluje samo pri aktivnostih, ki so mu zanimive, včasih noče sodelovati ali pa ne sodeluje po svojih najboljših močeh.
Stopanj 1 (Neocenjen), otrok ne sodeluje aktivno, se določenim aktivnostim upira, se izključi iz skupine, v času aktivnosti dela nekaj drugega. Ne kaže posebne želje, da bi sodeloval v procesu in moti ostale.

Ocena sodelovanja je lahko pokazatelj različnih stvari, zato je pomembno, da v primeru ocene, ki odstopa od normiranih vrednosti, razloge ugotovimo skupaj s starši.

4. Moteča, neustrezna vedenja, agresivna vedenja

Naša vedenja se oblikujejo na osnovi nekaterih podedovanih lastnosti in okolja, v katerem odraščamo. Tako kot gibalne sposobnosti je mogoče tudi naše vedenjske vzorce oblikovati in razvijati. Včasih se zaradi različnih razlogov razvijejo vedenja, ki so lahko moteča, neustrezna in v določenih trenutkih tudi nevarna.

V primeru, da se pri otroku, ki je vključen v program, opazi tako moteče vedenje, se ga jasno opozori in se mu poskuša tudi razložiti, zakaj tako vedenje ni ustrezno. V skupini s sovrstniki se lahko izpostavi perečo temo in se pogovori o nevarnih vedenjih, tako da lahko vsak otrok o tem pove svoje mnenje. Otroke, ki imajo težavo z motečimi vedenji, se vključi v program prepoznavanja in spreminjanja določenega vedenja. Jasno se določi, za katero vedenje gre, na vadbeni enoti pa se beleži, kako uspešno se otrok izogiba nevarnim vedenjem. Na vadbeni enoti se beleži število nevarnih vedenj. To število se primerja s številom neprimernih vedenj po procesu prepoznavanja in spreminjanja vedenja. Če ni nobenega napredka, se skupaj s starši poskuša ugotoviti v čem je težava. Če otrok nima želje po sodelovanju pri določeni aktivnosti se lahko v tem primeru samostojno odloči, da jo bo preneha obiskovati.

Med neprimerna vedenja spadajo:

namerno spotikanje sovrstnikov,
nekontrolirano potiskanje sovrstnikov,
nekontrolirano brcanje in udarjanje sovrstnikov,
kletvice in nesramno obnašanje do sovrstnikov,
nesramno obnašanje do učitelja.

Pri tem je potrebno izpostaviti, da ni vse borbeno vedenje tudi agresivno in nevarno vedenje. Več o razliki med borbenim in agresivnim vedenjem si lahko preberete v poglavju o borbenem vedenju.

5. Vadba specifičnih navad in vedenj

Pri vključitvi v novo socialno okolje se morajo otroci naučiti mnogo vedenj, ki so del igre, v katero se vključujejo. Postaviti se morajo v vrsto, se ob pravem času posesti na stole, pospraviti garderobo, pospraviti oblačila. Pri tem je pomembno, da naloge in cilje jasno določimo in jih poskušamo uresničiti v izbranem obdobju (recimo v enem mesecu). Uspešnost opravljene naloge lahko ocenjujemo po petstopenjski lestvici:

stopnja 5 (Veliki Zmaj), otrok vadbo opravi popolnoma v skladu z določenimi cilji, potrebuje največ 1 spodbudo ali 1. ni uspešno izvedel naloge
stopnja 4 (Zmaj), otrok vadbo opravi v skladu z določenimi cilji, potrebuje največ 3 spodbude ali 3. ni uspešno izvedel naloge
stopnja 3 (Mali zmaj) otrok vadbo opravi delno skladu z določenimi cilji, potrebuje največ 5 spodbud ali 5. ni uspešno izvedel naloge
stopnja 2 (Zmajček) otrok nalogo redko opravi v skladu z določenimi pravili, potrebuje največ 7 spodbud ali 7. ni uspešno izvedel naloge
stopnja 1 (neocenjen) otrok naloge ne opravi, kljub spodbudam, potrebuje več kot 7 spodbud ali več kot 7. ni uspešno izvedel naloge

Učitelj beleži števili njegovih posredovanj ali število neuspešnih izvedb izbranih vedenjskih strategij. Posamezne stopnje je potrebno ustrezno prilagodit posamezni oblik vadbe.