Mi in planet – postajam samostojen in odgovoren

CILJNO USMERJENA IN SISTEMATIČNA VADBA SOCIALNIH SPRETNOSTI IN OBLIKOVANJE NARAVI PRIJAZNIH NAVAD

Avtorja: dr. Jernej Sever (soavtor aktivnosti), Ana Sever Božič (soavtorica aktivnosti, učitelj praktik)

Zunanji svetovalci: dr. Sonja Rutar (zunanji svetovalec), Maja Nagode (zunanji svetovalec na področju ekoloških aktivnosti)

Pobudnik: UNESCO mladinska platforma, Moje spretnosti d.o.o., Ana Sever Božič (Oš Sp. Idrija)

1. CILJI IN OSNOVNE AKTIVNOSTI PROJEKTA

CILJ: RAZVOJ SAMOREGULATIVNIH SOCIALNIH VEŠČIN OTROK IN MLADOSTNIKOV

DEJAVNOSTI – IZZIVI:

Projekt sestavljajo štiri dejavnosti. Tri se osredotočajo na razvoj različnih socialnih veščin, ena pa na ekološko osveščanje in oblikovanje naravi prijaznih navad. Te aktivnosti so:

Priprava na pouk
Aktivno sodelovanje pri pouku
Delo v skupini
Dom brez odpadkov – Nakupujmo lokalno in z lastno embalažo

Aktivnosti so oblikovane tako, da za njihovo izpeljavo ne potrebujemo veliko časa. Vse tri dejavnosti, ki so namenjene razvoju socialnih veščin se namreč izvajajo vzporedno z učnim programom. Nekaj dodatnega časa potrebujemo le na začetku, ko aktivnost predstavimo in na koncu, ko se izvede evalvacija. V fazi predstavitve in evalvacije učence spodbujamo, da aktivno sodelujejo s svojimi idejami.

Ekološke aktivnosti se lahko delno izvede v okviru EKO dneva, delno pa jo otroci izvedejo tudi doma. Med tednom v katerem poteka akcija sledijo količini uporabe plastične embalaže in jo s pomočjo predlaganih ukrepov poskušajo zmanjšati.

Posamezna aktivnost traja en teden. Izpeljemo jo dvakrat letno. Pred izpeljavo aktivnosti lahko izvedemo kontrolne meritve. Beleženje rezultatov nam omogoči primerjavo med kontrolnim tednom in tednom v katerem smo izvedli aktivnost, hkrati pa nam omogoča, da aktivnost razumemo v kontekstu igre.

2. TEORETIČNO OZADJE PROJEKTA

2.1. PODOBNO KOT GIBALNE TUDI SOCIALNE VEŠČINE OSVAJAMO NA OSNOVI PROCEDURALNEGA UČENJA

Če želimo, da je učenje socialnih spretnosti učinkovito, moramo upoštevati temeljne principe na osnovi katerih se na novo pridobljena znanja zapisujejo v naše možgane. Učenje in pridobivanje novih veščin in spretnosti poteka s pomočjo spomina. Raziskovalci spomin navadno delijo na deklerativni (zavedni) in proceduralni (nezavedni) (Kandel, 2000).

Raziskave možganov so pokazale, da učenje gibalnih spretnosti in nekaterih vedenjskih navad in čustvenih odzivov poteka na podoben način. V možgane se zapisujejo na osnovi proceduralnega spomina. V nasprotju s deklerativnim spominom se proceduralni spomin zapisuje v možgane s ponavljanjem (Kandel, 2000). Nastaja počasi in brez zavedanja. Kaže se predvsem v dejanjih, procedurah in gibalnih sposobnostih. Na oblikovanje našega vedenja in navad pa poleg proceduralnega spomina vpliva tudi deklarativni spomin, ki se deli na spoznavni in epizodni (Schacter, 1994). Preko spoznavnega spomina se v naše možgane shranjujejo dejstva, pomeni in ideje. Večino semantičnega znanja lahko izrazimo z besedami ali formulami. Epizodni spomin je povezan z našimi občutki. Omogoča spominjanje dogodkov, ki so se nam zgodili. Preko epizodnega spomina se v naše možgane shranjujejo naše izkušnje. Izkušenj se lahko spominjamo in se jih zavemo, lahko pa tudi vplivajo na naše odzive in vedenja (Terry, 2006).

Na osnovi teh ugotovitev lahko zaključimo, da socialnih veščin ne moremo pridobiti samo na osnovi, razumevanja in razmišljanja o problemih torej semantičnega učenja, ampak so za razvoj socialnih veščin nujne tudi izkušnje (epizodno učenje) in sistematična vadba (proceduralno učenje).

Zato, da ustrezno motiviramo otroke in spodbujamo njihovo samoaktivacijo aktivnosti organiziramo v obliki iger. Igra pri otrocih predstavlja naravno in spontano osnovo za učinkovito učenje (Ostroff, 2012). Pri igri pa v našem primeru ni mišljena prosta igra, ampak ciljno usmerjana oblika aktivnosti, ki je utemeljena na jasnih pravilih. Primer dobre prakse po katerem se lahko na tem področju zgledujemo je športna igra. V športno igro otroci, mladostniki in tudi odrasli pogosto vlagajo veliko časa in energije, čeprav na videz športna igra nima nobene praktične vrednosti. Igra na ta način

ponuja zelo dober poligon na katerem lahko otroci preizkušajo in vadijo različna vedenja, spretnosti in pridobivajo izkušnje. Težava je v tem, da so te izkušnje redko umeščene v ustrezne socialne, simbolne ali semantične okvirje. Ali bolj preprosto, izkušnje, ki jih pridobivamo skozi igro so redko ustrezno ozaveščene.

Poleg tega ima športna igra lahko tudi določene negativne posledice, včasih je preveč izločevalna, otroke in mladostnike se usmerja v rezultat ne pa v splošen razvoj njihovih potencialov itd. Da bi se izognili tem težavam, bomo pri oblikovanju aktivnosti sledili trofazni metodi, ki vključuje tako elemente spoznavnega, epizodnega kot tudi proceduralnega učenja.

2.2. TROFAZNA METODA:

Pri vsaki aktivnosti sledimo trem osnovnim fazam:

Faza – razumevanje problema in oblikovanje dejavnosti:

predstavitev dejavnosti,
razmišljanje o pomenu dejavnosti,
participacije otrok pri oblikovanju dejavnosti in iger.

Faza – sistematična in dosledna vadba na osnovi igre:

spremljaje dejavnosti,
neposredna povratna informacija, ki je osnova za uspešno samoregulativno učenje,
uporaba avtonomnega motiva po igri in tekmovanju za motivacijo pri delu.

Faza – evalvacija, pregled rezultatov:

participacija udeležencev z svojimi idejami,
razmišljanje udeležencev o izkušnjah, ki so jih pridobili preko vadbe.

Socialne veščine se torej oblikujejo skozi proces. Ta proces je redko ozaveščen. Pogosto se socialnih veščin učimo na podoben način kot hoje. Spontano in avtomatično.

Predstavljeni trofazni proces nam omogoča, da k oblikovanju socialnih veščin pristopimo sistematično in načrtno. Socialne veščine razgradimo na enostavne elemente, ki jih lahko vrednotimo brez vrednostnih sodb, hkrati pa omogočimo oblikovanje celovitega učnega procesa, ki vključuje zakonitosti semantičnega, epizodnega in proceduralnega učenja. Čeprav sta na videz prva in tretja faza podobni, se evalvacijo izvede, ko so otroci pri konkretni vadbi doživeli določene izkušnje. O problemu ne razmišljajo več samo na semantičnem nivoju, ampak o njem razmišljajo na osnovi izkušenj, ki so jih pridobili.

2.3. SODELOVANJE PRI AKTIVNOSTIH TEMELJI NA SAMOSTOJNEM MOTIVU PO IGRI

Sodelovanje otrok pri aktivnostih temelji na samostojnem motivu po igri. Danes je znano, da so nekatera vedenja prirojena, mnogih pa se naučimo v interakciji z okoljem. Obstajajo različni motivi za učenje, ki jih delimo tudi z drugimi živimi bitji. Eden najpomembnejših je igra. Mladiči domačih in divjih živali se zelo radi igrajo. Med igro mladiči uporabljajo in preizkušajo različne gibalne in vedenjske strategije, ki jih bodo kasneje morali uporabiti v pomembnih življenjskih situacijah. Učijo se loviti, prežati na plen, učijo se socialnih spretnosti (Lorenz, 1980).

Živali se učijo svojih vedenjskih in gibalnih znanj preko igre in ne preko spoštovanja pravil. Živali se grizejo, ravsajo in na ta način počasi spoznavajo meje ter posledice svojih dejanj ter razvijajo socialne in druge vedenjske spretnosti. Igra je zato zelo pomemben del učenja, spoznavanja sveta, raziskovanja in prilagajanja na različna okolja. Veščine, ki jih razvijamo na osnovi igre, se navezujejo predvsem na proceduralno in epizodno učenje.

Učitelj, trener ali starš v primeru organiziranih aktivnosti nima avtoritarne vloge, ki se ji morajo udeleženci brez dvoma podrediti, ampak ima vlogo vodje igre. Po eni strani udeležence usmerja, poučuje, motivira, tudi zabava, hkrati pa je udeležencem zgled in tudi neke vrste sodnik, ki spremlja potek vadbe.

Dokler otroci sodelujejo v igri ali aktivnosti, se učitelj ali trener lahko izogne poizkusom manipuliranja, nasprotovanja in merjenja moči med njim in otroci.

Igra torej predstavlja poligon, na katerem lahko otroci in mladostniki razvijajo svoje potenciale. Odkrivajo svet okoli sebe, spoznavajo socialne relacije, preizkušajo različna vedenja in vse to počnejo v varnem okolju. To pomeni, da tudi če storijo napako, ali izberejo napačno vedenje, posledice ne bodo usodne in s tem ne bodo ogrozili lastnih ali drugih življenj ali interesov.

2.4. DOSLEDNOST – ENO IZMED GLAVNIH PRAVIL DOBRE IGRE

Dosledno upoštevanje dogovorjenega in jasna pravila so eden izmed glavnih pogojev, da igra deluje. Če na primer pri nogometu ne bi upoštevali dogovorjenih pravil igre, ga kmalu nihče ne bi hotel več igrati. Doslednost je tudi pomemben element vzdrževanja avtoritete. Ko smo otroke vprašali, zakaj pri nekaterih učiteljih bolj sodelujejo kot pri drugih, so navadno odgovorili, da zato, ker se držijo tistega, kar rečejo.

Doslednost zagotovimo tako, da redno spremljamo aktivnost in rezultate tudi zapisujemo. Zapisovanje rezultatov predstavlja osnovo za konstantno in kar se da objektivno povratno informacijo, ki otrokom omogoča prepoznavanje njihovih vedenj in spreminjanje le teh.

Doslednost pa ni edini pomemben element, ki zagotavlja uspešnost in privlačnost igre ali dejavnosti. Če želimo, da bo igra privlačna za veliko število otrok moramo slediti še nekaterim drugim načelom kot so: prostovoljno sodelovanje, jasna pravila igre in enake možnosti pri doseganju ciljev. Aktivnosti morajo biti oblikovane tako, da v njih ni zgodnjega izključevanja ter da manjše napake še ne pomenijo izgube vsake možnosti za uspešno dokončanje dejavnosti. Seveda pa je potrebno kriterije in cilje tudi prilagoditi posameznim starostnim skupinam in sposobnostim posameznikov.

2.5. UPORABA PLATFORME MOJE SPRETNOSTI

Doslednost je pri aktivnostih pogosto najtežje zagotoviti. Od učitelja ali trenerja doslednost zahteva določeno vodenje evidenc in spoštovanje dogovorjenih pravil, kar pa zahteva čas in ustrezno usmerjenost. Zato, da bi vse te stvari olajšali smo razvili platformo Moje spretnosti, ki je bila oblikovana prav z namenom načrtnega, učinkovitega in ciljno usmerjenega oblikovanja aktivnosti in dejavnosti. Platformo sestavlja več modulov, ki so združeni v eno celoto in omogočajo učinkovito vodenje dejavnosti in aktivnosti. Vsi moduli so oblikovani tako, da lahko vodja aktivnosti vsaki skupini, ali posamezniku določi vsebine, ki jih vidi na vstopni strani.

Modul izobraževalne vsebine (omogoča enostavno objavljanje video, avdio in tekstovnih vsebin, ki jih namenimo izbranim skupinam ali posameznikom)

Modul testiranj in spremljanj dejavnosti (omogoča beleženje rezultatov aktivnosti, rezultate lahko zapisujejo učitelji, oziroma vodje dejavnosti, lahko pa tudi udeleženci sami)

Modul pregled rezultatov (omogoča pregled rezultatov, spremljanje lastnega napredka in primerjavo s povprečnimi vrednostmi)

Modul sporočila (omogoča neposredno komunikacijo med vodji aktivnosti, udeleženci in starši, preko maila ali aplikacije za telefone.

2.6. DOBRA PRAKSA

V letu 2016 in 2017 so se aktivnosti, ki so vključene v program pilotsko izvajale na OŠ Sp. Idrija in v različnih društvih Karate instituta. V aktivnosti je bilo vključenih preko 500 otrok.

2.7. TOČKOVANJE IN NAGRADE

Točkovanje omogoča konstantno povratno informacijo, primerjavo s sovrstniki in spremljanje lastnega napredka. Naloga učitelja ali vodje aktivnosti je, da redno vnaša rezultate aktivnosti v platformo Moje spretnosti. Statistična obdelava se izvaja avtomatično. Pri vsaki aktivnosti lahko udeleženec pridobi določeno število točk in sicer:

Priprava na pouk, od 0 – 10 točk (ne glede na število izvedenih aktivnosti, se rezultat preračuna na lestvico od 0 – 10 , aktivnost se izvede vsaj 5 krat)
Aktivno sodelovanje, od 0 – 15 točk (ne glede na število izvedenih aktivnosti, se rezultat preračuna na lestvico od 0 – 15 , aktivnost se izvede vsaj 5 krat)
Delo v skupini, od 0 – 27 točk (projektno delo, izvede se ga vsaj trikrat, izračuna se povprečno število točk)
Nakupujmo lokalno in z lastno embalažo – zero waste, od 0-23 točk (5 točk sodelovanje na EKO dnevu, 18 točk aktivnosti, ki so vezane na delo v domačem okolju)

Vsi ki sodelujejo pri aktivnostih in so opravili zahtevane aktivnosti ne glede na rezultat dobijo nagrado (diplomo, majico, naziv):

3. NAVODILA ZA IZVEDBO AKTIVNOSTI:

3.1. PRIPRAVA NA POUK

CILJ: VADBA OSREDTOČENOSTI, PRIPRAVLJENOSTI NA DELO

NALOGE ZA UČENCE:

Ob zvonjenju smo na svojem mestu in pripravljeni na pouk,
mirno čakamo učitelja,
ko učitelj vstopi v razred vstanemo in ga pozdravimo,
v tišini počakamo na nadaljnja navodila.

NALOGE ZA UČITELJA:

Pred začetkom obdobja v katerem se izvaja aktivnost, aktivnost predstavi in po zaključku vodi evalvacijo aktivnosti. Med samo izvedbo učence oceni z »opravil« ali »ni opravil«. Ker so pravila jasna se med aktivnostjo in po aktivnosti ne opozarja, ampak se zgolj zabeleži rezultate.

IZPELJAVA IZZIVA:

Faza: Semantično učenje – razmišljanje o pomenu rituala ob začetku določene aktivnosti. Priprava na pouk ali pisanje domače naloge (priprava mize, osvetljenosti). Pozitivni primeri ritualov iz športa. Skupinski športi – poslušanje himne. Individualni športi – rituali s katerimi se športnik pripravi na nastop in mu pomagajo pri osredotočenosti. Izpostavitev tudi ritualov in skupinskega podrejanja pravilom, ki ima lahko negativne posledice. Participacija otrok pri razmišljanju.
Faza: Proceduralno in epizodno učenje – izpeljava aktivnosti, dosledno izvajanje aktivnosti. Nujno beleženje rezultatov.
Faza: Evalvacija – razmišljanje otrok na osnovi izkušnje o pozitivnih in mogoče negativih posledicah take aktivnosti.

TOČKOVANJE:

Učitelj učence oceni z »opravil« ali »ni opravil« in podatke vnese v platformo Moje spretnosti. Na osnovi opravljanih aktivnosti se v aplikaciji avtomatično izračuna ustrezno število točk. Da se aktivnost upošteva pri skupni oceni, jo je potrebno izvesti vsaj petkrat.

3.2. SODELOVANJE PRI POUKU

CILJ: – SPODBUJANJE OTROK K SODELOVANJU IN IZRAŽANJU SVOJEGA MNENJA, UPOŠTEVANJE DOGOVORA, DVIGNEM ROKO IN POČAKAM NA BESEDO

NALOGE ZA UČENCE:

Aktivno sodelujejo pri pouku,
Dvignejo roko in počakajo, da se jim da besedo,
Dva izbrana učenca, pri določeni uri, na seznamu učencev vodita evidenco ustreznega javljanja,
Sošolce ocenjujeta s/z: (+) SOŠOLEC je dvignil roko in počakal na besedo, (o) SOŠOLEC je dvignil roko, a ni počakal na besedo, (-) SOŠOLEC ni dvignil roke in moti pouk

NALOGE ZA UČITELJA:

Pred začetkom obdobja v katerem se izvaja aktivnost, aktivnost predstavi in po zaključku vodi evalvacijo aktivnosti. Ker so pravila jasna med aktivnostjo in po aktivnosti ne opozarja učencev, ampak zgolj zabeleži rezultate.

IZPELJAVA IZZIVA:

Faza: Semantično učenje – razmišljanje o pomenu sodelovanja in izražanja svojega mnenja. Pomen izražanja mnenj in idej tudi če niso pravilne ali pričakovane. Primeri iz zgodovine. Spodbujanje inovativnosti. Brain storming. Razmišljanje o pomenu dogovora o poteku komunikacije v večjih skupinah.
Faza: Proceduralno in epizodno učenje – izpeljava aktivnosti dosledno izvajanje aktivnosti. Nujno beleženje rezultatov.
Faza: Evalvacija – razmišljanje otrok na osnovi izkušnje o pozitivnih in mogoče negativih posledicah izpeljava aktivnosti. Iskanje predloga za drugačen sistem komunikacije, recimo brez dvigovanja roke.

TOČKOVANJE:

Učenec uspešno opravi aktivnost, če je na koncu ure zbral več + kot -. Aktivnost se pri različnih predmetih izvede vsaj petkrat. Na podlagi evidence, ki sta jo vodila izbrana učenca, učitelj na koncu ure oceni učence z »opravil« ali »ni opravil« in rezultate vpiše v platformo. Vpisane rezultate se avtomatično preračuna in vsakemu učencu pripiše ustrezno število točka na lestvici od 0 – 15.

3.3. SKUPINSKO DELO

CILJ: PRIDOBIVANJE SOCIALNIH SPRETNOSTI, KI SO POTREBNE ZA SKUPINSKO DELO

NALOGE ZA UČENCE:

Si delijo ideje in pokažejo svoje močne plati,
Se prilagajajo in izkazujejo spoštovanje do sovrstnika,
Zastavljajo vprašanja in razvijajo samostojno razmišljanje,
Podpirajo drug drugega,
Se držijo svoje vloge v skupini,
Cilje dosežejo v dogovorjenem času.

NALOGE ZA UČITELJA:

Pred začetkom obdobja v katerem se izvaja aktivnost, aktivnost predstavi in po zaključku vodi evalvacijo aktivnosti. Med samo aktivnostjo pa:

Da jasna in razumljiva navodila,
Razdeli učence v skupine (najuspešnejše so heterogene v smislu: 1 odličen, 1 šibek in 2 povprečna),
Po potrebi razdeli vloge (zapisovalec, poročevalec, opazovalec, usmerjevalec, časomer),
Spremlja delo skupin in spodbuja sodelovanje,
Usmerja in po potrebi nakaže poti do rešitve,
Razrešuje morebitne probleme in daje povratno informacijo.

IZPELJAVA IZZIVA:

Faza: Semantično učenje – razmišljanje o pomenu skupinskega dela. Dosežki, ki smo jih ljudje dosegli na osnovi skupinskega dela. Pomen razdelitve vlog v skupini.
Faza: Proceduralno in epizodno učenje – izpeljava aktivnosti, dosledno izvajanje aktivnosti, nujno beleženje rezultatov.
Faza: Evalvacija – razmišljanje otrok na osnovi izkušnje o pozitivnih in mogoče negativih posledicah izpeljane aktivnosti. Razmišljanje o težavah, s katerimi so se srečali pri aktivnosti. Razmišljanje o načinih reševanja takih težav.

TOČKOVANJE:

Učitelj na koncu ure oceni delo celotne skupine, ki lahko pridobi največ 27 točk in sicer: priprava na projekt (1-3 točke), pripravljenost na delo (1-3 točke), sodelovanje v skupini (1-3 točke), pomoč šibkejšim (1-3 točke), časovna omejitev, razdelitev dela/organizacija (1-3 točke), oblika izdelka (1-3 točke), predstavitev (1-3 točke), poslušanje ostalih v skupini (1-3 točke), kreativnost (1-3 točke). Skupaj 27 točk. Na osnovi vsaj treh vnesenih točkovanj se na platformi avtomatično izračuna povprečna vrednost in se jo upošteva pri skupnem rezultatu.

3.4. NAKUPUJM LOKALNO IN Z LASTNO EMBALAŽO – ZERO WASTE

CILJ: OZAVEŠČANJE EKOLOŠKIH PROBLEMOV IN POVEZAVE MED EKOLOŠKIMI PROBLEMI IN NAŠIMI NAVADAMI

NALOGE ZA UČENCE:

Spoznajo težave plastične embalaže in možne rešitve za zmanjšanje njene uporabe,
Na eku dnevu izdelajo platnene vrečke za večkratno uporabo,
Skupaj s starši si doma pogledajo izobraževalne materiale, ki so pripravljeni na platformi Moje spretnosti,
Spremljajo porabo plastike in zapisujejo vrednosti v platformo Moje spretnosti,
Staršem pomagajo izvesti nakupe tako, da pri tem uporabijo čim manj embalaže,
V kontrolnem tednu in tednu v katerem potekajo aktivnosti beležijo družinske navade pri uporabi plastike ter jih poskušajo v skladu s predlogi tudi spreminjati.

NALOGE ZA UČITELJA:

Na Eko dnevu, na osnovi pripravljenih ali lastnih materialov, predstavi vpliv naših navad na okolje. Izpostavi težave s katerimi se v okolju srečujemo in še posebej izpostavi težave obremenjevanje okolja s plastično embalažo. Izpostavi se lahko razliko med odvrženimi odpadki, reciklažo in prizadevanjem za čim manj odpadkov.

Otroke vključuje v diskusijo, razmišljanje ter jih spodbuja, da pripravijo lastne predloge s katerimi bi zmanjšali količino odpadkov. Vodi izdelavo platnenih vrečk, najbolje iz odpadnega blaga, ki jih lahko otroci skupaj s svojimi starši uporabijo pri nakupih zelenjave, sadja in kruha. Po opravljenih aktivnostih se izvede evalvacija na osnovi pridobljenih izkušenj.

IZPELJAVA IZZIVA:

Faza: Semantično učenje in praktično delo – razmišljanje o pomenu skrbnega ravnanja z odpadki in možnostih njihovega zmanjševanja. Izdelava praktičnih izdelkov, ki jih lahko uporabljamo pri vsakdanjih nakupih.
Faza: Proceduralno in epizodno učenje – izpeljava aktivnosti dosledno izvajanje aktivnosti. Samoregulacije in samoocena na osnovi samostojnega vpisovanja rezultatov.
Faza: Evalvacija – razmišljanje otrok na osnovi izkušnje o pozitivnih in mogoče negativih posledicah izpeljane aktivnosti. Razmišljanje o težavah, s katerimi so se srečali pri aktivnosti. Razmišljanje o navadah. Kako jih lahko spreminjamo in oblikujemo, in s katerimi težavami in preprekami se srečujemo na tej poti (dovolj veliko število ponovitev, spodbude iz okolja, konflikt z ustaljenimi navadami/začudenost prodajalcev,..) ?

TOČKOVANJE:

Na eko dnevu učitelj učencem lahko dodelijo od 0 – 5 točk za sodelovanje. Od 0 -15 točk lahko pridobijo učenci na osnovi lastne samoocene, oziroma opravljenih aktivnostih, ki jih beležijo v kontrolnem tednu in v tednu v katerem se izvede aktivnosti. In sicer:

Uporaba platnenih vrečk pri nakupu sadja in zelenjave (vsak tak nakup 1 točka) – od 0 do 3 točke,
Uporaba platnene vrečke pri nakupu kruha (vsak tak nakup 1 točka) – od 0 do 3 točke,
Nakup mlečnih izdelkov na mlekomatu ali s povratno steklenico na tržnici (vsak tak nakup 1 točka) – od 0 do 3 točke,
Vračilo praznih steklenic v trgovini, oziroma na avtomatih za vračanje steklenic (eno tako vračilo) – 3 točke,
Polnjenje detergenta ali mila na polnilnici, ali v trgovini ki omogoča polnenje (en tak nakup) – 3 točke,
Tehtanje plastičnih odpadkov (zmanjševanje v primerjavi s kontrolnim tednom, za 20 % 1 točka, 35 % 2 točki, 50 % 3 točke).

LITERATURA:

Kandel, E.R. (2000). Principals of Neural Science. New York: McGraw-Hill.

Lorenz, K. (1980): Temelji etologije. Zagreb: Novi svjet.

Schacter, D. Tulving, E. (1994). Memory systems, The Mit press

Terry, W. S. (2006). Learning and Memory: Basic principles, processes, and procedures. Boston: Pearson Education, Inc.

Ostroff, W.L. (2012). Understanding How Young Children Learn: Bringing the Science of Child Development to the Classroom, Alexandria, ASCD

	PRVA NAGRADA: PLANET ŽIVLJENJA 80 % vseh osvojenih točk
	DRUGA NAGRADA: ZELENI PLANET 60 % osvojenih točk
	TRETJA NAGRADA: MODRI PLANET 35 % osvojenih točk
	OPOZORILO ZA NEDEJAVNE: MRTVI PLANET Udeleženci, ki načrtno rušijo aktivnosti.